Čeravno je danes prav poseben marčevski dan, 8. sušec se je izpisal na koledarju, bi nas želel popeljati nazaj v epilog lanskega leta, ko se je dogodilo nekaj tako lepega, da mi je že sama misel sveta.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Čeravno je danes prav poseben marčevski dan, 8. sušec se je izpisal na koledarju, bi nas želel popeljati nazaj v epilog lanskega leta, ko se je dogodilo nekaj tako lepega, da mi je že sama misel sveta.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravni strokovnjak, esejist in redni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, deloval je v gospodarstvu in politiki. Občasno njegovim premislekom lahko prisluhnemo v Komentarju tedna na Radiu Ognjišče. Ob izidu njegove zadnje knjige z naslovom Svetilnik, Padci in pobiranja poetičnega pravnika, smo v poljudnem pogovoru vstopili v nekoliko drugačna ozadja njegovih življenjskih izkušenj in poti duhovnih ter družbenih iskanj in spoznanj.
Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravni strokovnjak, esejist in redni profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet, deloval je v gospodarstvu in politiki. Občasno njegovim premislekom lahko prisluhnemo v Komentarju tedna na Radiu Ognjišče. Ob izidu njegove zadnje knjige z naslovom Svetilnik, Padci in pobiranja poetičnega pravnika, smo v poljudnem pogovoru vstopili v nekoliko drugačna ozadja njegovih življenjskih izkušenj in poti duhovnih ter družbenih iskanj in spoznanj.
Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Drage poslušalke in poslušalci, biti “intronavt”, če smem uporabiti to nenavadno besedo, je pogosto osamljeno poslanstvo, morda še bolj kot astronavtovo, čeravno imamo sprva pomočnike, ki nam pomagajo pri potapljanju vase in dvigovanju v višje sfere zavesti. Potem sledi individualno delo, kasneje pa najbrž zopet dojamemo, da je človek družbeno bitje, ki se lahko učloveči, duhovno zori in osmišlja le skupaj z drugimi ljudmi.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Drage poslušalke in poslušalci, biti “intronavt”, če smem uporabiti to nenavadno besedo, je pogosto osamljeno poslanstvo, morda še bolj kot astronavtovo, čeravno imamo sprva pomočnike, ki nam pomagajo pri potapljanju vase in dvigovanju v višje sfere zavesti. Potem sledi individualno delo, kasneje pa najbrž zopet dojamemo, da je človek družbeno bitje, ki se lahko učloveči, duhovno zori in osmišlja le skupaj z drugimi ljudmi.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Majski komentar sem zaključil z mislijo, da je skrajni čas za vnovično počlovečenje s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del bo poleg psihičnih in telesnih razsežnosti tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroci naj bodo deležni logopedagogike, ki jih bo naučila poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Majski komentar sem zaključil z mislijo, da je skrajni čas za vnovično počlovečenje s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del bo poleg psihičnih in telesnih razsežnosti tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroci naj bodo deležni logopedagogike, ki jih bo naučila poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Skrajni čas je, da se zopet počlovečimo s pomočjo holistične vzgoje, katere ključen del je, poleg psihičnih in telesnih razsežnosti, tudi duhovnost, torej celostno oblikovanje človeka. Otroke bi vzgajali z logopedagogiko, da bi se naučili poiskati smisel, krepiti vest in uriti samopreseganje. Ponotranjili bi etiko, moralo, knjige in besede, kajti kot nas je že davno posvaril pesnik Tone Pavček, nas bo pobralo, če ne bomo brali, ker brez besed ni misli.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Preizkušnja nas prečiščuje, zategadelj ne pozabimo, da je noč najtemnejša tik pred zarjo, preden vzide sonce. Najdragocenejša je prijazna komunikacija v srečevanjih ljudi tam, kjer smo in kakršni smo, posebej zdravilen pa je dotik, s katerim je izpolnjeno hrepenenje po bližini.“Moja osebna izkaznica je Veselje,” še zapiše profesorica življenja, “veselje, da me je Ljubimec moje duše rešil in me prerodil. V meni je veselje Upanja, ki se tudi v bolečini in trpljenju življenja izraža na drugačen način. Po več kot dveh letih je v meni naseljen Mir v gotovost, da me On spremlja, da je ob meni.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Preizkušnja nas prečiščuje, zategadelj ne pozabimo, da je noč najtemnejša tik pred zarjo, preden vzide sonce. Najdragocenejša je prijazna komunikacija v srečevanjih ljudi tam, kjer smo in kakršni smo, posebej zdravilen pa je dotik, s katerim je izpolnjeno hrepenenje po bližini.“Moja osebna izkaznica je Veselje,” še zapiše profesorica življenja, “veselje, da me je Ljubimec moje duše rešil in me prerodil. V meni je veselje Upanja, ki se tudi v bolečini in trpljenju življenja izraža na drugačen način. Po več kot dveh letih je v meni naseljen Mir v gotovost, da me On spremlja, da je ob meni.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili.
Tako je tudi v politiki …
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani
Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili.
Tako je tudi v politiki …
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani
Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. april 2024 ob 05-ih
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče